Ecocid® S – Dokazano učinkovita rešitev za zaščito pred ptičjo gripo

Z Ecocidom® S lahko razkužujete vse površine in opremo v hlevih. Primeren je za končno razkuževanje površin, pripravo razkuževalnih barier za vozila in obutev, čiščenje in razkuževanje opreme, razkuževanje sistemov za pitno vodo za napajanje živali ter tudi za razkuževanje zraka.

Z neodvisnim testiranjem smo dokazali, da Ecocid® S že v koncentraciji 1 : 320* učinkovito uniči zelo virulenten sev ptičje gripe (HPAI). Testiranje je bilo opravljeno na dveh podtipih HPAI, eden je bil uporabljen na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, drugi pa na univerzi v Giessnu v Nemčiji. V obeh primerih smo dokazali učinkovitost Ecocida® S v zahtevnejših pogojih (organsko onesnaženje), in sicer v 30 minutah.

Ecocid S je na seznamu odobrenih biocidov v Sloveniji, odobrila sta ga tudi Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje Združenega kraljestva (DEFRA) in Nemško združenje veterinarjev (DVG). V več kot 30 državah po vsem svetu je vključen v programe preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni.

* V farmskih pogojih je treba upoštevati prisotnost večjih organskih nečistoč in drugih potencialno patogenih mikroorganizmov. Zato priporočamo uporabo Ecocida® S v skladu z navodili za uporabo (v koncentraciji 1 : 100 za končno razkuževanje površin).

Ptičja gripa ali aviarna influenca (AI) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A. Pri pticah se lahko pojavi v dveh oblikah – kot zelo patogena ptičja gripa (HPAI) ali kot manj patogena ptičja gripa (LPAI). Perutnina se največkrat okuži prek stika z okuženimi vodnimi pticami ali drugo okuženo perutnino in prek stika z okuženimi površinami, orodjem, opremo, prevoznimi sredstvi ipd.

Za preprečevanje vnosa ptičje gripe v rejo je zelo pomembno dosledno in poostreno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

• Preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do perutnine.
• Nastanitev perutnine v zaprtih ali ograjenih prostorih.
• Preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino.
• Omejitev obiskov ljudi v prostorih, kjer je perutnina, in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (npr. namestitev razkuževalnih barier, redno razkuževanje prostorov, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok).
• Uporaba opreme za enkratno uporabo ter čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Aktualno stanje aviarne influence v Sloveniji

V Sloveniji je bila visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 v sezoni 2022/2023 prvič potrjena pri labodih grbcih (latinsko Cygnus olor) oktobra lani. Gre za podtip, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Do sedaj je bila poleg labodov grbcev HPAI potrjena še pri črnem labodu (latinsko Cygnus atratus), veliki uharici (latinsko Bubo bubo) in sivi čaplji (latinsko Ardea cinerea).

Prvi izbruh visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri perutnini je bil potrjen 24. 2. 2023. Bolezen se je pojavila v prosti reji kokoši nesnic v občini Cerklje na Gorenjskem, v kateri je približno 1000 kokoši. Državno središče za nadzor bolezni je včeraj zaradi pojava bolezni pri perutnini določilo območje z omejitvami (zaščitno in ogroženo območje) in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.

Ukrepi, ki veljajo na območju z omejitvami

Povzetek ukrepov, ki veljajo na območju z omejitvami

1. izvajalci dejavnosti morajo nemudoma prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri pticah (perutnina in ptice v ujetništvu), vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živali, spremembah v proizvodnji (zmanjšana poraba vode in krme, padec nesnosti, razbarvanje jajčne lupine), veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu Uprave;
2. ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
3. postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;
4. izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s perutnino oziroma uporaba zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
5. prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;
6. prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu s četrtim odstavkom 22. člena Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
7. prevozna sredstva za prevoz ptic in njihovih proizvodov, ki izvirajo z območij z omejitvami, morajo biti razkužena,
8. vsako vzorčenje v objektih s pticami, ki ni namenjeno potrditvi ali izključitvi prisotnosti AI, mora predhodno odobriti pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
9. prepoved zbiranja ptic – sejmov, razstav, tržnic in drugih zbiranj;
10. prepoved obnove populacije pernate divjadi;
11. prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada Uprave;
12. vodenje evidenc v obratu o:

• vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata
• pticah na gospodarstvu – št. in vrsta živali, št. in datum pogina; druge spremembe pri živalih (obolevnost, zmanjšana proizvodnja,…).

Vir:

1. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. https://www.gov.si/teme/aviarna-influenca/

Na trgu je veliko razkužil, vendar so med njimi velike razlike. Pomembno je, da za razkuževanje izberemo razkužilo, ki je razgradljivo, saj tako stik z razkuženo površino ni nevaren.

Pri nam je mogoče dobiti dva dokazano učinkovita razkužila proti AFRIŠKI PRAŠIČJI KUGI, to sta: ECOCID® S IN VIROCID®.

ECOCID® S

ECOCID® S je vsestransko visokoaktivno razkužilo v obliki vodotopnega praška za varno in učinkovito zaščito pred vsemi znanimi virusi, bakterijami in glivami. Primeren je tudi za opremo, posodo, steklene predmete, instrumente in drugo. Omogoča varno in učinkovito zaščito pred virusi ter pred bakterijami in glivami. Ecocid® S vsebuje več kot 70 % anorganskih soli, ki z abiotsko razgradnjo razpadejo v snovi, neškodljive za naravo. Njegova učinkovitost je bila dokazana s testi v priznanih evropskih laboratorijih, ki upoštevajo stroge EU-standarde, in s praktičnim testiranjem na terenu, tudi v težjih razmerah (nizke temperature, onesnaženje).

Ecocid® S je registriran za uporabo:

• v gospodinjstvih (npr. za razkuževanje kljuk, ograj in drugih oprijemal, tal, kopalnic, straniščnih školjk, predpražnikov, igrač, igralnih površin);
• v javnih prostorih (npr. športnih središčih, šolah, vrtcih, hotelih, tovarnah, pisarnah);
• v zdravstvenih ustanovah (npr. lekarnah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zobozdravstvenih ordinacijah, laboratorijih);
• veterinarskih ustanovah (veterinarskih postajah, ambulantah, laboratorijih), prostorih za namestitev živali in drugod.

Izdelek je varen, če ga uporabljamo v skladu z navodili za uporabo. Priprava raztopine je preprosta – 50-gramsko vrečko raztopimo v 5 litrih vode. Tako pripravljeno raztopino lahko varno uporabljamo na vseh površinah in materialih.

Na voljo je v vrečkah po 50 g, 1 kg in 2,5 kg praška.

VIROCID®

VIROCID® je sinergistična mešanica kvartarnih amonijevih spojin in aldehidov. Zaradi sofisticirane sestave, posebne formulacije in visoke količine aktivnih snovi ga uporabljamo v izredno nizkih koncentracijah. Virocid® deluje baktericidno, virucidno, fungicidno in sporicidno in je varen za ljudi, živali in njihovo okolje. Učinkovit je prav tako v temperaturnem območju  med 4 °C – 60 °C.

Varen za ljudi in živali (ne vsebuje kancerogenega formaldehida, niti strupenih fenolov), prav tako je biorazgradljiv- več kot 90 % biorazgradljiv v 28 dneh.

Delovno raztopino Virocid-a lahko nanašamo na različne načine: s penjenjem, z razprševanjem, z (vročim) zamegljevanjem, ali kot dezobariere. Uporablja se lahko za dezinfekcijske kopeli za obuvala, kopeli za vozila, …

Za splošno razkuževanje predhodno očiščenih površin in opreme pripravimo 0,5 % raztopino Virocida (1 L Virocida zmešamo z 200 L vode).

Na voljo je razpršilo 500 ml, 1 l in 10 l raztopine.

Tedenski pregled situacije APK – domači prašiči

V letu 2021 je trenutno bilo 619 izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih od tega jih je bilo največ prisotnih v Romuniji, kar 558 izbruhov. Druga po vrsti je Srbija vendar z nekoliko manjšim številom, 32 izbruhov. Na tretjem mestu pa je Poljska z 22 izbruhov.

V obdobju od 1. 7. do 14. 7. 2021 je bilo skupaj najdenih 53 primerov afriške prašičje kuge. Od tega je bilo kar v Romuniji 47 izbruhov, na Poljskem 11 in v Estoniji je bil samo 1 izbruh afriške prašičje kuge.

Tedenski pregled situacije APK – divji prašiči

Pri divjih prašičih se pojavi večje število primerov afriške prašičje kuge za leto 2021, tj. 7.560. Kar 2.368 primerov je bilo na Madžarskem, 1.737 primerov na Poljskem, 1.217 primerov afriške prašičje kuge. Pri ostalih državah nekoliko majn.

V obdobju od 1. 7. do 14. 7. 2021 je bilo skupaj najdenih 231 primerov afriške prašičje kuge. Od tega je bilo kar 84 primerov afriške prašičje kuge v Nemčiji. Na drugem mestu je Poljska z 41 primeri na tretjem pa Madžarska z 35 primeri afriške prašičje kuge.

Slika prikazuje pojav afriške prašičje kuge v letu 2021.

Več informacij najdete: http://www.afriskaprasicjakuga.si/wp-content/uploads/2021/07/APK_14.7.2021_situacija-APK.pdf

Afriška prašičja kuga je bila prvič diagnosticirana v Afriki leta 1910 po britanski okupaciji Kenije in opisana leta 1921. Bolezen je endemična pri svinji bradavičarka. Črede britanskih domačih prašičev so bile idealno gojišče za virus. Leta 2007 je bolezen prišla v Rusijo prek Kavkaza, od tam v EU.

Kako se virus prenaša?

Virus se najbolje prenaša s krvjo. Vztraja tudi v telesnih tekočinah mrtvih živali in celo v okoliških tleh razmeroma dolgo časa, vendar morajo prašiči priti v neposreden stik s tlemi ali krvjo, da se okužijo.

Za obvladovanje nalezljive bolezni, kot je afriška prašičja kuga, je nujno hitro slediti novemu izbruhu. Prašičerejci nosijo veliko odgovornost. Vsak dan vidijo svoje prašiče in bodo prvi opazili domnevne simptome. V zvezi s tem je bistveno, da se hitro sprejmejo pravi nadaljnji koraki za potrditev bolezni v laboratoriju ali za izločitev.

Kako preprečiti širjenje?

Pomembni ukrepi:

• Ni uvoza živih živali, mesa in mesnih izdelkov iz regij, kjer se pojavlja afriška prašičja kuga.
• Prepoved hranjenja in opozarjanje na izpostavljanje prašičev in divjih prašičev »po nesreči« morda okuženim živilom (npr. sendvič s salamo, ki je bil brezskrbno odvržen na prostem ali v živalskem vrtu, ali pa divji prašič, ki ima dostop do kuhinjskih odpadkov). Prašičerejci morajo biti pozorni tudi na obiskovalce, ki prinašajo hrano na svoje kmetije.
• Čiščenje in razkuževanje transporta živine, ki se vrača iz tujine.
• Čiščenje in razkuževanje opreme, vozil, objektov, obutve in obleke, itd, ki se uporabljajo pri lovu na okuženih območjih ali v njihovi bližini.
• Uporaba ponjav, vreč za prenos in trebljenje divjadi.
• Omejite število stikov med prašičerejami (npr. medosebne stike in stike preko gnoja, tovornjakov in drugih materialov).

Ali lahko z ograjo ustavi prašičja kuga?

Dolgo je veljalo, da ograje niso uporabne, zlasti mejne, ki nikoli ne tečejo gladko. Vendar izkušnje iz Belgije in Češke kažejo nasprotno: ograjevanje izbruhov v kombinaciji s sistematičnim nadzorom lahko ustavi širjenje. To je na Češkem delovalo tako dobro, da je bila država leta 2019 po prvem nastopu APK leta 2017 znova razglašena brez APK.

Kaj pa cepljenje?

Trenutno ni odobrenega cepljenja, zlasti ne v EU. Najbolj napreden pri razvoju cepiva je Kitajska, ki jo od leta 2018 hudo prizadene živalska bolezen. Živo kitajsko cepivo je na terenu že uspešno preizkušeno. Imunizacija je dobra, virusi se ne prenašajo. Na Kitajskem pa veljajo drugačni varnostni standardi kot v EU. Cepivo, kot je proizvedeno, tukaj ne bi bilo odobreno.

Več informacij najdete:

• https://www.wur.nl/en/Research-Results/Research-Institutes/Bioveterinary-Research/Animal-diseases/Virology/African-swine-fever-2/Prevention-and-control.htm
• https://www.deutschlandfunk.de/afrikanische-schweinepest-wie-man-die-ausbreitung.676.de.html?dram:article_id=483928

Afriška prašičja kuga (APK) je hitro nalezljiva virusna bolezen, na katero so dovzetni domači prašiči in divji prašiči. Ljudje niso dovzetni za okužbo z virusom APK, zato ta bolezen ne ogroža njihovega zdravja in življenja. Najpogostejši način okužbe živali je neposreden ali posreden stik z okuženimi živalmi, širjenje bakterij po oblačilih ali hranjenje hrane, ki je bila v stiku z divjimi prašiči.

Naša spletna trgovina vam ponuja izdelke, potrebne za preprečevanje APK. Ponudbo bomo seveda dopolnjevali, zato spremljate našo spletno stran www.progrips.eu

Ukrepi ob sumu bolezni!

Vsak sum, da se je pojavila APK mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prijava suma APK je obvezna!

Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost APK v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na UVHVVR ali center za obveščanje, tel. 112.

Več informacij najdete https://www.gov.si/novice/2021-01-28-obvestilo-v-zvezi-z-afrisko-prasicjo-kugo-apk/